Skupino Me4 predstavljajo štiri ustvarjalke, štiri profesorice likovne umetnosti, ki se ob prostem času posvečajo tudi lastnemu ustvarjalnemu delu. Vsako odlikuje povsem svoj značilen likovni izraz. Vsaka ustvarja v svojem lastnem likovnem jeziku, pušča svoje sledi. S čopičem, z odtisom, s sledjo v kiparskem materialu. Izliva svoja čustva, razmišljanja in doživetja v estetske forme. Spletle so vezi, prijateljstvo, ki jih pri ustvarjanju povezuje in vzpodbuja k ustvarjanju. In od tod tudi naziv razstave VEZI.

Likovna kritičarka umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je o avtoricah zapisala sledeče:

Slikovna polja KSENIJE PFEIFER prinašajo koloristično asketsko, duhovno atmosfero. S plastenjem nežnih barvnih kopren jih avtorica vodi v prostorsko iluzijo. Osmišlja pa jih s črtno risbo. Linije so prvinski, sproščeni, neposredno izživeti, kaligrafsko tekoči zarisi, ki se spogledujejo s fraktalno risbo. Zdijo se kot prevod slikarskega notranjega občutja v likovno nazorno stanje. Potovanje linij pa razpira materialno snovnost na slikovni ploskvi in predstavlja še en potop v globino.

MOJCA LENARDIČ iz drobnih izsekov naravnega okolja, v katerih odkriva predvsem lepoto rastlinskega sveta, ustvarja mogočne manifestacije prostora in časa. Oblikotvorno vlogo zaupa risbi, ki je odločna, tekoča, ekspresivno izživeta. Mediteransko atmosfero ustvarja z barvami: močnimi, intenzivnimi, iluminiranimi z notranjo svetlobo. Nanosi so segmentirani in pastozni.  Predstavljajo vzgon likovne substance, ki dodatno objektivizira vitalno moč motivnega izhodišča.

VLASTA MARKOČIČ se izraža v prečiščeni, na bistvo zreducirani, stilizirani in s simbolnimi sporočili oplemeniteni govorici. Razmišlja o medsebojnih odnosih, o odnosih človeka do naravnega okolja in o izjemnih silah narave. Ukvarjanje s kamišibajem je v njen svet grafik in risb prineslo spremembe. Grafike namreč prezentira prostorsko, v obliki objektov. Plastenja z odmiki in kombiniranja posameznih fragmentov pripovedi zaživijo v okviru, ki jim daje reprezentativno trdnost ter jih povezuje v celoto. Ta je izvirna in zračna, razpeta v dimenzijo prostora in časa, ozaljšena s strukturami in oblikami z jasno obrisno linijo.

Kolagrafija, tehnika globokega tiska VESNI MARION v polnosti omogoča prezentacijo vsebin, ki jih želi izraziti, hkrati pa jo vodi v raziskovalnost in ji omogoča uresničevanje zanimivih eksperimentalnih podvigov. V premišljenih kompozicijah se poklanja Krasu. Gladkost in hrapavost površine matrice spominja na kamnite kraške tvorbe in na bogato mikrostrukturalno dogajanje v specifični kraški krajini. Oblike in barvo niso prevod naravnih stanj, dialog med toplim in hladnim, prisotnim in odsotnim, temveč emocionalno naglašeno videnje in doživljanje tega sveta.