Danila Krpič se je rodila leta 1955 na Tolminskem, kjer je preživela mladost, dokončala tehniško lesarsko šolo v Novi Gorici in se kasneje preselila v Mursko Soboto.

Ob svoji redni zaposlitvi se je likovnemu izražanju začela intenzivneje posvečati z obiskovanjem likovnih delavnic akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Tu si je v sedmih letih pridobila osnove slikarskega metjeja.

Pridobljeno znanje je utrjevala s slikanjem in sodelovanjem na kolonijah s strokovnimi mentorji ter na extemporih in z obiskovanjem razstav. Nazadnje tudi v likovni delavnici mag. Saše Bezjak, akademske slikarke.

Skozi način slikanja je dozorela potreba in želja po večjem formatu slik. Široke poteze čopiča rabijo svoj prostor. Uporablja akrilne barve, ki ji omogočajo ekspresivni način slikanja.

Imela je šest samostojnih slikarskih razstav in sodelovala na več kot stotih skupinskih razstavah. V svojem dvajsetletnem slikarskem obdobju je prejela tudi več nagrad in priznanj: zlato priznanje na državni tematski razstavi JSKD leta 2012, 2014 in 2016, 2. nagrado na Mežanovih dnevih na Ptuju leta 2012 in 2014, 1. nagrado na Ustvarjalnem natečaju Turnišče leta 2012, 2014 in 2016, srebrno in bronasto paleto ZLDS leta 2015 in 2016, nagrado na extemporu Podoba Ljubljane leta 2016, certifikat na extemporu Piran leta 2002, 2009 in 2014.

Živi in dela v Černelavcih pri Murski Soboti.

”Danila slika z akrilnimi barvami na večje formate. Med slikarskim delom platno položi vodoravno in potem se dogaja marsikaj. Barvo poliva, briše, pa spet doslikuje s čopičem… Pri tem nastajajo luže, ki jih pusti, da se posušijo. Zgodijo se naključja, ki naredijo sliko bolj zanimivo in korekture so le redko potrebne. Ves čas skrbi, da slika ostaja živa in sveža.

Navdih išče v zgodbah, ki jih piše življenje. Včasih se je dotaknejo osebni dogodki, spet drugič dogodki v znanosti ali svetu, včasih izražena misel, ki jo prebere ali sliši, tudi v filmu in ne nazadnje se je dotakne narava. Zgodba ji služi za osnovno idejo, o kateri razmišlja in jo spremlja najprej v vsakdanjem življenju, dokler nekega dne ne najde poti na platno.

Taka priprava na slikanje lahko traja dolgo, medtem ko ustvarjanje Danile Krpič poteka hitro in silovito, vendar vedno z občutkom in predvsem z veliko odgovornostjo do vsebine, ki jo izraža. Slikanje zanjo ni samo sprostitev, velikokrat zahteva zbranost in najlepši občutki jo prevzamejo šele potem, ko je slika končana. Takrat se pojavi občutek svobode. In prav v ta svet nas vabi s pričujočo razstavo.

Razstava Moji prostori svobode je sklop slik, ki so nastajale med leti 2013 – 2016 v različnih okoliščinah: v ateljeju, v naravi ali ekstemporih, na katerih slikarka sodeluje veliko in je pri tem zelo uspešna.
Slike s pomenljivimi naslovi kot so Terra rossa, Ladja strahov, Spomin v kamnu, Praspomin, Domov nas popeljejo v različne svetove, ki vsak zase kliče po pozornosti. Težko se odrečeš pogledu nanje. Slike pred nami so prostori intenzivnih odnosov med barvnimi nanosi, potezami, širokimi linijami in naključnimi lisami. Med njimi nastajajo napetosti, ki v sliki držijo red. Red, ki ga slika lahko izgubi, če ji odvzamemo samo en element.
Vse je na svojem mestu. Vsak izraz je nepogrešljiv del celote. In če lahko vsaj za trenutek vstopimo v ta svet trdnih struktur, lahko začutimo svobodo.”

Mojca Lenardič, profesorica likovne umetnosti