Borina Mišica, rojena v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo in študirala geografijo s sociologijo. Fotografija jo spremlja od mladih nog, je način življenja od vsakodnevnih dogodkov, do gorskega kolesarstva, pohodništva… Neformalno fotografsko znanje je pridobila tudi na različnih predavanji in izobraževanjih na fotografskih delavnicah v Galeriji Fotografija, Galeriji Jakopič, pri fotografu Borutu Peterlinu in na Fotografskem festivalu Fotopub. Leta 2016 je na Slovenia Press Photo prejela glavno nagrado v kategoriji Narava za fotografijo Osamljeni ribič.

Fotografije Borine Mišice so me zasvojile na prvi ogled in fascinacija ne popusti tudi po natančni analizi, ko se podobe počasi in spontano razplastijo in vtisnejo, ko visoko izstopajo med milijoni videnih zabeleženih krajin, ki smo jim prisotni v zadnjih desetletjih. Borina ne pristaja na klišeje, niti na všečnost sleherniku, kaj šele na komercialno zapovedane smernice. Lotila se je motivov, ki so bili upodobljeni že do presedanja, a je z avtorskim in osebnoizpovednim pristopom dokazala, da motiv sam ne more biti omejitev, lahko je le odlično oprijemalo in izziv.

Avtorica kljub svoji nezatajeni introvertiranosti skozi fotografije izliva svojo nrav, svoja čutenja in hotenja, svoje dojemanje in svoja hrepenenja. Slika svoj paradiž in se poistoveti z njim. Razgalja svoje globine in razgrne svoje iluzije na dojemljiv, a obenem kompleksen poetičen način.
Samost je njen sopotnik, svojo veličino upodablja z majhnostjo subjekta na fotografijah. Občasni kontrasti so le navidezni, so morda njeni obrambni mehanizmi, a vseeno integralni del nje, torej njene povedi in izpovedi. Mir je dejanski, a navidezen in krhek. Motnja je konstruktivna in osvobajajoča, je konvergenca nezavednih hotenj in točka ravnovesja, včasih labilnega, včasih stabilnega. Kateri je bolj varen? To je redundantno vprašanje.

Vsaka njena fotografija posrka pogled in namagneti intelekt. Kliče in prikliče. Obenem miri in razburka. Tiho kriči. Spokojne podobe gravitirajo k nemiru, dinamične kompozicije težijo k raznihavanju. Vsako delo je svoja zgodba, a hkrati povezano z vsemi ostalimi. Sanje difundirajo v realnost, slednja se stali v nezavednih hrepenenjih po odstnosti tenzij. Resničnosti pa ni, ta je zgolj latenten skupek pomanjkljivih dejstev, obtežen s subjektivnimi čutenji in željnimi projekcijami.
Avtoričine fotografije so le na videz psevdorealistične in le na neuk pogled tehnično zmanipulirane. Dejansko so pa portal v njen svet, ki z nekaj empatije lahko postane tudi moj svet ali tvoj svet. So unikatna meditacija, so brezbesedna proza in poezija brez verzov. Kljub raznlikosti so prepoznavne, imajo avtorski pečat, so konsistentne in tvorijo razvejano zgodbo.
Impresije so ne le točke, ampak temelji in oprijemališča razgibanega sveta avtoričine domišljije in do neke mere stvarnosti. Točka nekončnosti se prezrcali v linijo prestopa, ki je preblizu, da bi si jo drznili ne spoštovati. Ne sprašujemo se, kaj je onkraj. Ob potopu v njena dela vemo.

Borina je dekle izzivov, preizkuševalka meja in njih postavljalka. Je iskalka odgovorov in postavljalka novih in novih vprašanj. Je vzornica in navdihovaka.

Razstava bo odprta cel mesec.

Glasbeni program: MoPz Delfin

Vinski pokrovitelj: Vina Štule

Photo Borina Misica

Photo Borina Misica

Photo Borina Misica

Photo Borina Misica

Photo Borina Misica