DLU/AFF “VRTNICA” PORTOROŽ

DLU Vrtnica obstoja od leta 2014. Ob ustanovitvi je društvo dobilo prostore v stavbi KS Portorož, na Belem križu na naslovu Belokriška 56/a, kjer domuje več društev. V društvu ustvarjajo 1 x tedensko. Trenutno je deset članov.  V teh letih so delali različni mentorji: akademski slikar Simon Bolčič, akad. slikar Matjaž Borovničar, mag. slikarstva David Wratny, akvarelist sedaj že pokojni Marjan Miklavec in likovna profesorica Suzana Bertok. Od leta 2015 pa do 2019, če ne štejemo 2020, ko se je »ustavil čas«, so dobili priznanja in nagrade na katere so zelo ponosni. Saj so v tako kratkem času delovanja bili prepoznani in videni. V občini Piran se vključujejo v projekte, ki jih organizira občina z razstavami za širše občinstvo. Sami se udeležujejo vseh obalnih ex-tempore in širše, ter tudi v tujini. Sodelujejo z člani drugih likovnih društev na raznih projektih, ki jih sami organizirajo. Sodelujejo s člani Solinar Piran, Pristan Koper, Morje Izola, Agata Novi grad. Medgeneracijsko se družijo z otroki na raznih delavnicah in jim priredijo razstavo njihovih del. To jih tudi bogati. Lani februarja so imeli svojo pregledno razstavo ob 5. obletnici obstoja. Naša dela so razstavili v Avditoriju Portorož z vsemi 18 člani, ki so do tedaj bili v društvu in tistimi, ki so še vedno. Lani je bilo posebno leto, leto podrejeno zdravstvenim ukrepom. Delovali so v manjši skupini 6 članov na projektu 250 let smrti Giuseppe Tartinija. Z mentorico Suzano Bertok so ustvarjali v tehniki mix-medija s pozlato na 12 platnih in to povezali v eno celoto v velikosti 5x2m kip Giuseppe Tartinija. Žal tega projekta zaradi ukrepov še niso uspeli predstaviti.

KOLONIJA NA ŠKVERU

Dobimo se na škveru v Seči je dejala Marina, predsednica društva Vrtnice, ki me je povabila kot mentorico k sodelovanju na tem zanimivem slikarskem izzivu. Nekateri povabljeni, ki so prišli iz drugih društev in krajev in ena udeleženka celo iz druge države so spraševali: «Kje je to? » To je prostor ob izteku slikovitega kanala Sv. Jerneja, kjer ob morju v manjši obrtni delavnici oziroma ladjedelnici na tradicionalen način ročno izdelujejo, obnavljajo in vzdržujejo manjša lesena plovila. Seški škver je na tem mestu stal že v obdobju Serenissime, ko so solinarji trgovali s soljo in so skozi  solinske kanale plule tudi večje barke.  Današnja zasnova sega v 60. leta prejšnjega stoletja, kjer so posamezniki našli primeren prostor za popravila in obnovo svojih plovil. Ta ladjedelnica je edini še delujoči severnojadranski škver, ki se je uvrstil na seznam državne tehnične dediščine in čaka na razglasitev spomenika. To je prostor, kjer ni nikoli dolgčas, kjer mojster »karpentijer« (ladijski tesar) pri popravilu ali gradnji svoje barke  preučuje stara plovila in uresničuje svoje nove zamisli. Mnoge sprehajalce narava začara s kuliso sončnega zahoda ob svežem vonju morja in sproščujočem zvoku valov. Idealen prostor za sanjarjenje in za slikarski navdih. Pod senco nadstreška in nekaterih dreves starega škvera se je zgodil slikarski atelje. Kolonija je vedno prijetna priložnost za prijateljska in strokovna srečanja, kjer se prepletajo različne ideje, kulture, navade, običaji…. To ni le navadno slikanje v naravi ampak je doživetje prežeto z vonji, okusi, zvoki in barvami trenutka in prostora. Nekateri slikarji se med seboj niso poznali, a jezik umetnosti nas je združil. Ljubiteljski slikarji običajno niso zategnjeni posamezniki, ki želijo za vsako ceno biti originalni in opaženi zato se znajo med seboj zelo hitro povezati, iskreno pohvaliti in vzpodbujati. Slikarji na kolonijah večinoma ne razmišljajo vnaprej o motivu svojega dela temveč pustijo, da jih nagovori sama lokacija. Ena od udeleženk je o izboru motivu povedala: »Naslikala sem prvi vtis, ki sem ga dobila ob vstopu v kanal svetega Jerneja saj je ponujal izjemno ustvarjalno atmosfero«. Slikarji so se ob upoštevanju strokovnih nasvetov predajali ustvarjalni spontanosti. Gre za dela popolnoma različnih ljudi in slogov. Nekateri so se ob izteku kolonije odločili, da je slika končana, drugi pa so svoja dela dokončali v ateljeju. Pomembno je bilo, da nam časovna omejitev ni povzročala težave. Nekatera dela, ki so nastala na koloniji niso razstavljena zaradi epidemije. Lahko pa jih občudujete na fotografijah, ki smo jih posneli med slikanjem v škveru.

Jana Peric, Marjetka Prodan, Dorica Benčič, Milojka Lahajnar-Špacapan, Marina Benčič, Anna Berg Škvor, Miran Vodopivec, Taljub Lapajne
Mentor: Suzana Bertok