Špelina starša, Iva Pahor (rojena Travizan) in dr. Miroslav Pahor, zgodovinar in ustanovitelj piranskega muzeja, sta se spoznala v hribih, a sta si dom ustvarila ob morju, v Piranu, kamor se je mama priselila po poroki leta 1958. Naslednje leto se je v ljubljanski porodnišnici rodila Špela, dve leti kasneje pa še njena sestra Mojca. Vrtec, šolo in gimnazijo je obiskovala v Piranu, nato pa se je po letu bivanja v Parizu vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študirala etnologijo in francoščino. Naslov njenega diplomskega dela je Po poti nekaj življenj – življenjske zgodbe kot vir za preučevanje življenja v Piranu, po katerem je pri Mestni knjižnici izšla knjiga Srečanja v Piranu. Leta 2011 so izšla tudi srečanja v Piranu 2, leta 2014 pa Srečanja v Piranu 3, ki jih je izdal Zavod Mediteranum. Leta 2016 je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani magistrirala z delom Mesto Piran skozi življenjske zgodbe njegovih prebivalcev. V času študija je s prijateljico in študentko etnologije Marino Jurkota zbirala folklorno pripovedno gradivo v vaseh slovenske Istre.  Njuna mentorica je bila dr. Marija Stanonik, del tega gradiva pa je izšel v zbirki Glasovi, v knjigi z naslovom Mrak eno jutrnja, ter še v nekaterih drugih knjižnih publikacijah. Nekaj let je opravljala različna študentska in pogodbena dela, nato pa jo je pot zanesla v knjižničarske vode. Najprej je bila skoraj dve leti zaposlena v Mestni knjižnici Piran, od leta 1996 pa je bibliotekarka in pravljičarka v Mestni knjižnici Izola. Svoje bogato znanje nesebično deli z drugimi. V knjižnici skrbi za domoznansko gradivo, pripravlja prispevke za lokalni tisk in druge medije, pripravlja razstave predmetov kulturne dediščine ter razstave, ki dajejo možnost zbirateljem, ljubiteljem ročnih spretnosti, samoukom in umetnikom, da se predstavijo s svojimi deli; je mentorica dveh študijskih krožkov, organizira potopisna predavanja, literarne večere in druge kulturne dogodke. Prav posebno skrb pa namenja otrokom in ljudem s posebnimi potrebami. V knjižnici otrokom pripoveduje pravljice na pravljičnih dopoldanskih uricah, enkrat mesečno pa obišče tudi Varstveno delovni center Koper, predvsem enoto v Izoli, kjer varovancem pripoveduje pravljice in jih preko Bralne značke za VDC spodbuja k branju.Za Radio Trst A je skupaj z Loredano Gec pripravila več kot 50 oddaj Istrska srečanja, v katerih je predstavljala zanimive ljudi iz slovenske Istre. Njene prevode pravljic pa so objavili tudi na Radiu Študent in na Radiu Ljubljana ter v različnih otroških revijah. Zaključila je tudi štiriletni študij na Teološko pastoralni šoli v Kopru, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani. V svoji diplomski nalogi je orisala lik duhovnika Dominika Pegana. Na Teološki fakulteti v Ljubljani pa je zaključila izpopolnjevalni študij Geštalt pedagogike. Kot katehistinja poučuje v župniji Piran. Skupaj z nečakinjama Andrejo in Matejo Pahor je uredila knjigo Moja nona pripoveduje – kraške pripovedke, ki jih je po pripovedovanju svoje none Ivane zapisal njen oče dr. Miroslav Pahor. Zbrala in uredila je kratko prozo Ilonke Hajnal in jo v samozaložbi izdala v knjigi z naslovom Po sledeh spominov. V prostem času prevaja.

PREVODI:

Nicoletta Costa: Nečimrno drevo (2007)

Nicoletta Costa: Sanje oblačka Edvarda (2007)

Francesca Lazzarato: Krakajoči papagaj : ljudske pravljice iz Brazilije (2012)

Francesca Lazzarato: Mesečeva vila : ljudske pravljice iz Flipinov (2013)

Francesca Lazzarato: Devetindevetdeseta kraljeva žena : ljudske pravljice iz Nigerije (2014)

Biti vzgojitelj, ur. Michele de Beni (2015)

Anna in Alberto Friso: Ločiti se…in potem? (2016)

Angelo Benolli: Deset točk razvoja življenja in misijona (2016; nekaj poglavij)

Alberto Benevelli: Košuta, miš in lišček : zgodbe svetnikov in živali (2019)

Ignacio Larrañaga: Srečen zakon : da bi se vajina ljubezen vsak dan obnavljala.  Koper, Ognjišče 2020

Wright, Sally Ann: Družinsko Sveto pismo : zgodbe, meditacije in molitve za vsak dan. Koper, Ognjišče 2021

Zapis pripravila: Tanja Albreht.