Damijan Šturm je rojen v Livku pri Kobaridu. Slika že od osnovne šole, intenzivno pa se je ustvarjanju posvetil po letu 1995, ko je postal član Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Tolmin. V okviru društva se je izobraževal na različnih tečajih, predvsem na tistih, ki jih je vodil prof. Tone Rački. Sodeloval je tudi z različnimi mentorji: akademsko slikarko Jano Dolenc, akademskim slikarjem Lucijanom Lavrenčičem in drugimi. Razstavlja od leta 2001. Svoja dela je predstavil na 16 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na skupinskih, organiziranih v okviru društva. Leta 2000 je prejel 3. nagrado na festivalu Magdalenca v Tolminu, leta 2006 pa občinsko nagrado za uspešno dolgoletno delo na področju likovne dejavnosti, Kobarid.
Živi in ustvarja v Livku pri Kobaridu.

Samostojne razstave:

• Skica Caffe galerija – kava bar, Koper (2003)
• Galerija Mercator, Nova Gorica (2004)
• Kulturni dom, Tolmin (2006)
• Kulturni dom, Bovec (2007)
• Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid (2008)
• Beneška galerija, San Pietro al Natisone (2008)
• Cerkev Device Marije, Bovec (2010)
• Knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica (2011)
• Ljudska univerza Nova Gorica (2012)
• OŠ Simona Gregorčiča, Livek (2012)

”Damijan Šturm ustvarja pod okriljem narave, v kateri najde tudi varno zatočišče za iskanja v sebi, za izpoved svojih misli, za razkritje stanja duše in duha, za vstop v stanje meditacije, zamaknjenosti, ko se brez zadržkov in cenzure prepusti ustvarjalnemu aktu in dopusti, da je roka njegov sel, medij, ki mu sledi v najbolj tankočutnih in iskrenih notranjih dogajanjih.
Ustvarjanje zanj predstavlja dejanje posebne slikarske meditacije, odmik v njemu lasten svet, v koncentrirano slikarsko izživetje, v snovanje likovno-vizualne zgradbe, ki jo gradi v popolnem ustvarjalnem zanosu, ubrano in predano, z istimi vibracijami, vse od temeljev do zaključene celote. Čuti, da mora sliko izliti na platno v »enem samem zamahu«, ki traja tudi več kot deset ur in predstavlja nepretrgano posvečeno dejanje ljubezni in vere v medij slikarskega izražanja.
»Barve imajo, tako kot zvok v glasbi, najbolj neposreden dostop do duše.« je zapisal Vasilij Kandinsky. Zato so za slikarstvo Damjana Šturma, ki izvira iz njegovih osebnih globin, temeljno izrazilo. Barvna paleta je odprta in se nenehno bujno razcveta ter posega po novih in novih barvnih vrednostih. Bogastvo barvnega spektra se bogati z mešanjem in s plastenjem. Slednje pripomore tudi k intenziviranju posameznih barvnih imenovalcev. Površina slikovnega polja je materialno polna, blago reliefno vzdramljena, pestra v barvnih dialogih,v katerih se barve konfrontirajo, komunicirajo ali se medsebojno stapljajo.
Avtor čuti potrebo po materialno bogatih tkanjih slikovnega organizma in tako sledi želji, da bi v vsaki molekuli barve vzbrstelo življenje in bi iz njega izvirala moč in energija. Asortiman pripomočkov za nanašanje je različen, izbran, tako kot barva, po trenutnem notranjem namigu. Avtor se velikokrat poslužuje tudi nanašanja s prsti in tako ima s sliko nezamenljiv taktilni odnos. Razkošni, segmentirani, impulzivni nanosi oljnih barv ustvarjajo gosto in trepetavo teksturo slike. Za naglašenim površinskim dogajanjem pa se odpirajo iluzivno poglobljene dimenzije.
Slika Damijana Šturma je fascinacija, ki človeka  prevzame in navdušuje ter zaposluje s svojo enigmatičnostjo. Kompozicijsko je pogosto zgrajena tako, da ima »točko«, kjer se osrediščijo misli ali pa postane celotna slikovna površina jedro, ki s svojim sintetiziranim dogajanjem povsem zapelje gledalca.”
univ. dipl. um. zg. Anamarija Stibilj Šajn

Vabljeni, vstopnine ni!