Jera Ivanc, dramatičarka, dramaturginja in prevajalka antične dramatike, je leta 2006 za Gledališče Koper napisala otroško igroSvetilnik– o umetnem otoku v Piranskem zalivu –, tokrat pa je navdih poiskala v AristofanovihPtičih, stari atiški komediji, ki je po mnenju nekaterih zgolj apolitično-eskapistična fantazija, po mnenju drugih parodija utopije in po mnenju tretjih kritika atenskega imperializma. Vsekakor je njena okvirna zgodba, beg iz stvarnosti med oblake, fantastično aktualna.

Jezna in razočarana, ker ji vrhovni šef ni ponudil vodilnega mesta, se ambiciozna in oblasti željna Pistetajra odloči, da med oblaki, na sredi med spodnjimi in zgornjimi, med ljudmi in bogovi ustanovi državo po svoji meri. V iskanju primernega kraja se poskuša obrniti na Prokno, v slavca spremenjeno detomorilko, a naleti na njenega nezvestega moža Tereja. Ptice za tak kraj morda vedo, a nad prišlekinjo niso navdušene – ljudi namreč krivijo za vse svoje nesreče –, dokler jih Pistetajra z besedičenjem o pravičnejšem svetu ne prepriča v ustanovitev države, izgradnjo zidu, ki naj loči nebesa in zemljo, ter, končno, v prevzem popolne, nadbožje oblasti.
Rojstvo nove entitete pritegne vse sorte oportunistov in humanistov, ki bi radi pomagali – malo sebi, malo vsem – »pri izgradnji pravičnejšega sveta«, a koruptivno spreminjanje zakonov, upori ptic na gradbiščih, njih skrivna izginotja ustvarjajo drugačno resničnost. V njej cvetita Pistetajra in klientelizem.
Država in zid sta zgrajena, popolna oblast je le korak stran. Toda stvari se zapletejo, še bolj, ko v igro vstopijo sestradani nebeščani in se boginje odločijo, da bodo pogajanja prevzele v svoje roke …

Kam izginjajo ptice, kdo leta, kdo pade, kaj je z bogovi, kaj z ljudmi?

Odgovore najdete v glasbeno-plesni, družbeno-apolitični, distopično-patriarhalni, atipično-seksistični in ekskluzivno-feministični komedijiPtičja φarma.