Camino- Po Francoski poti do konca sveta

Že ime Camino – samo po sebi zveni zelo avanturistično. Dolga pot, ko dneve in tedne hodiš po poteh starodavne romarske poti do mesta Santiago de Compostela. Preteklo leto in pol je bil za vse nas zelo težavno. Za mene, ki sem bil navajen potovati, pa še toliko bolj. Prišel sem do točke, ko sem si rekel-ali ostanem doma in se mi zmeša, ali pa grem na pot. Izbral sem slednje. Potovanje pričnemo v romantičnem Parizu, ki je bil za mene samo ogrevanje in privajanje, da ponovno potujem. Sprehod po mestu, mimo svetovnih znamenitosti kot so Eifflov stolp, Luvru in cerkev Notre  Dame, je bil samo začetek tokratne poti. Iz Pariza sem se z vlakom odpeljal do mesta St Jean Pied de Port, kjer sem začel-več kot 800km dolgo pešpot. Tu sem dobil romarski potni list »Credencial del Peregrino«, v katerega sem v naslednjih tednih dodajal žige krajev in mest, skozi katere sem hodil. Zgodaj zjutraj naslednjega dne sem si oprtal nahrbtnik in začel z prvo etapo čez Pireneje. Tu se je pričela moja dolga pot, ki ni bila samo hoja, ampak je čas za spoznavanje nove dežele, pokrajine in čas za spoznavanje samega sebe. Buen camino pa beseda, ki sem jo najpogosteje slišal od sorodnih duš Peregrino oz. romarjev in domačinov ob poti. V naslednjih dneh in tednih me je pot vodila skozi številne vasice in večja mesta, kot so Pamplona, Burgos, Leon in na koncu Santiago. Kraji in romarji, ki sem jih srečeval na poti, pa so pisali spomine, kateri mi bodo ostali za vedno. 32. dan hoje s solzami v očeh pripešačim na osrednji trg pred cerkvijo v Santiagu in srečno končam moj camino. Kot da mi po 32. dneh hoje še ni bilo dovolj, jo mahnem- peš seveda, še do skoraj 90km oddaljenega svetilnika Finisterre-konec sveta, kjer je oznaka 0.000km. Tu se moje hoja oz. romanje konča. Preden poletim domov, se ustavim še v Portu in Lizboni.

Več o zanimivi osebni izkušnji iz poti, pa na predavanju, ki traja med 70-80 minut.

Vabljeni v sredo, 19.  januarja v Kulturni dom Izola ali pa na našo Facebook stran.

Vstopnina: Ni