Prostori svobode Danile Krpič so prostori intenzivnih odnosov med barvnimi nanosi, potezami, širokimi linijami in naključnimi lisami … ki vsak zase kliče po pozornosti.

Vinski pokrovitelj otvoritve je Kmetija Markovič.

Razstava bo na ogled ves mesec.

O avtorici

Danila Krpič je ljubiteljska slikarka, ki živi in dela v Murski Soboti.
Slikarsko znanje je več let pridobivala na likovnih delavnicah akademskega slikarja Mirka Rajnarja in akademske slikarske mag. Saše Bezjak in na slikarskih kolonijah s strokovnimi mentorji.
Skrbno je sledila učenju likovnih prvin, ob tem pa se je razvijalo njeno osebno slikarsko mišljenje, katerega plod so tudi dela razstavljena na današnji razstavi.

Danila slika z akrilnimi barvami na večje formate. Med slikarskim delom platno položi vodoravno in potem se dogaja marsikaj. Barvo poliva, briše, pa spet doslikuje s čopičem… Pri tem nastajajo luže, ki jih pusti, da se posušijo. Zgodijo se naključja, ki naredijo sliko bolj zanimivo in korekture so le redko potrebne. Ves čas skrbi, da slika ostaja živa in sveža.

Navdih išče v zgodbah, ki jih piše življenje. Včasih se je dotaknejo osebni dogodki, spet drugič dogodki v znanosti ali svetu, včasih izražena misel, ki jo prebere ali sliši, tudi v filmu in ne nazadnje se je dotakne narava. Zgodba ji služi za osnovno idejo, o kateri razmišlja in katera jo spremlja najprej v vsakdanjem življenju, dokler nekega dne ne najde poti na platno.

Taka priprava na slikanje lahko traja dolgo, medtem ko ustvarjanje Danile Krpič poteka hitro in silovito, vendar vedno z občutkom in predvsem z veliko odgovornostjo do vsebine, ki jo izraža. Slikanje zanjo ni samo sprostitev, velikokrat zahteva zbranost in najlepši občutki jo prevzamejo šele potem, ko je slika končana. Takrat se pojavi občutek svobode. In prav v ta svet nas vabi s pričujočo razstavo.

Razstava Moji prostori svobode je sklop slik, ki so nastajale med leti 2013 – 2016 v različnih okoliščinah: v ateljeju, v naravi ali ekstemporih, na katerih slikarka sodeluje veliko in je pri tem zelo uspešna.
Slike s pomenljivimi naslovi kot so Terra rossa, Ladja strahov, Spomin v kamnu, Praspomin, Domov nas popeljejo v različne svetove, ki vsak zase kliče po pozornosti. Težko se odrečeš pogledu nanje. Slike pred nami so prostori intenzivnih odnosov med barvnimi nanosi, potezami, širokimi linijami in naključnimi lisami. Med njimi nastajajo napetosti, ki v sliki držijo red. Red, ki ga slika lahko izgubi, če ji odvzamemo samo en element.
Vse je na svojem mestu. Vsak izraz je nepogrešljiv del celote. In če lahko vsaj za trenutek vstopimo v ta svet trdnih struktur, lahko začutimo svobodo.

Mojca Lenardič, profesorica likovne umetnosti

Vabljeni, vstopnine ni!