Božični večer v zasneženi koči na Laponskem. V pričakovanju praznovanja in srečanja otrok s »pravim« Božičkom na obisk k sestri, že desetletje poročeni s Fincem, iz Primorske, pripotuje druga sestra z možem in petletnim sinom. Ko nordijska veja družine napove, da ne bo sodelovala pri obisku Božičkove dežele, njihova štiriletna hčerka pa svojemu slovenskemu bratrancu pojasni, da svetega moža pač ni in da darila otrokom skrivaj kupijo starši, je božični večer uničen; Pandorina skrinjica, iz katere privrejo številne družinske skrivnosti, predvsem pa nasprotja, pogojena s kulturološkimi razlikami med urejeno finsko družbo ter »ležernostjo in neodgovornostjo« mediteranskega načina življenja, eksplodira.
Dogajanje komične drame Laponska se začne le nekaj trenutkov za tem, ko deklica pove bratrancu resnico o Božičku, kar pri dečku izzove razočaranje in žalost, pri starših pa »razpravo« o resnici in laži, pravici do razkritja iluzij in o nujnosti pogovorov o manj prijaznih dejstvih. Medtem ko primorski par temperamentno zagovarja življenje v iluziji in dokazuje, da so za laganje potrebne večje intelektualne spodobnosti kot za resnico, jima Finec očita, da sina vzgajata v laži in da le resnica lahko osvobaja. Toda kmalu se razkrije, da ima tudi on svojo resnico, ki jo le s težavo prizna, in da vsak trenutek ni primeren za njeno izrekanje. Prepir med sestrama in njunima soprogoma ter razpravo o tem, ali nek pojav imenujemo laž ali metafora, na koncu vendarle otopli čarobni dogodek, aurore borealis, naravni pojav, ki je tako preprost za razumevanje in obenem tako čaroben v svoji lepoti, saj v njem prepoznamo hkratnost dejstva in iluzije.
S komedijo katalonske dramatičarke, scenaristke in režiserke Cristine Clemente ter igralca, režiserja, dramatika in scenarista Marca Angeleta (oba sta krstno uprizoritev leta 2019 tudi režirala) v Gledališču Koper nadaljujemo z uprizarjanjem sodobne dramatike mediteranskega bazena.
