Jana Peric

lzbrani opus del, ki jih Jana Peric razstavlja so očitno nastale kot odraz oziroma reakcija na lmpresijo, občutke, emocije, ki ji okolje Sečoveljskih Solin in celotne slovenske obale ponuja in neprestano vzbuja. Sama pravi, da ima občutek kot da vstopa v neko drugo dimenzijo. V svet poln miru in barv, tako vse-prežemajočih, da sama občuti kako jo vsrka vase. Ravno ta stik z milino narave, z letom galebov nad njo in v njej, Jana doživlja na globok in predvsem individualen način.
Drzna izbira kombiniranja dveh različnih medijev kot sta akvarel in akril, ki v smislu likovnega izraza preko slikarske tehnike podaja dva različna pa vendar komplementarna pola s katerima dosega dualizem, je pazljivo načrtovana. Na eni strani z nečinim nanosom akvarelnega pigmenta, mešanega z vodo predstavlja simbiozo v Solinah: voda in zemlja. Hkrati spontanost podobe podane preko akvarelne tehnike predstavlja mir, spočetje, harmonijo naravnih elementov, ki se spajajo z okoljem. V smislu občutenja lahko govorimo o eni od najbolj naravnih in direktnih tehnik, ki podaja predvsem prvi vtis, prvobitno impresijo. Slednjo Jana skuša okrepiti in poglobiti s stabilnostjo in doslednostjo oljne tehnike, ki s svojo mocnej5o strukturo, osmisli in s pomočjo razuma utre prvobitno impresijo v širši okvir zavedanja končne podobe. Slednja se ne kaze zgolj v posameznem delu, temveč pri simbiozi dveh slikarskih tehnik. Zakaj? Zakaj dualizem in kontrast? Zakaj Avtorica razčleni končno izraznost in sporočilnost na dva komplementarna pola, katera samo skupaj uspeta ustvariti dovoljšno reakcijo za končno podobo? Odgovor je preprost pa vendarle zahteven obenem. Na eni strani akvarel predstavlja nekoliko bolj čutni pol ustvarjalnega izraza, na drugi pa je akril nosilec nekoliko bolj razum­ nega pola. Slikarstvo nam ponuja problem gledanja, kako gledati na stvari in posledično kako jih predstaviti. Vsaka tehnika predstavlja določen izraz, ki se razgali po navadi preko strukture in
namembnosti samega medija. Kadar se ustvarjalcu, v nadaljevanju avtorici, pojavi problem prikazovanja dveh različnih vsebin, ene čutne v smislu impresije in doživljanja, druge pa razumne v smislu doslednosti in naturalizma, se mora odločiti kako prikazati tovrsten kontrast ali dualizem. lzbira dveh različnih slikarskih tehnik je na prvi pogled nekoliko drzna a v konceptualni viziji sodobne umetnosti se zdi ravno prefinjena  odločitev. Saj nam na tak način avtorica prikaze njeno spopadanje z dvema različnima medijema ,’hkrati pa jih skuša izrabiti v tandemu in sinergiji. Gledale lahko na tak način globlje razume njeno slikarsko poetiko saj jo opazuje preko širšega okvira različnih pristopov in seveda tehnik.

Vsekakor Jana Peric priviligira naturalistično upodabljanje v smislu forme ter nekoliko bolj ekspresivno v smislu kolorita. Oboje je moino opaziti pri obeh slikarskih tehnikah, kjer se natančnost prehajanja linije v ploskev krepi z intenzivnostjo barve. Nanosi so nežni in natančni ter počasi gradijo sleherno podobo. lzbira motivov je pri upodabljanju solin in celotne slovenske obale podrejana
perspektivnemu prikazovanju razsežnosti okolja, kjer avtorica zeli poudariti globino novega sveta, seveda pri tern nikoli ne pozabi na intenzivnost barv, ki v smislu ekspresije dodajajo vsebino podobi.

Pri upodabljanju galebov se sklicuje na srednji in splošni plan oziroma se skuša temu približati tako, da jih deloma vmešča v okolje, deloma pa izolira z namenom poudarjanja njihovega simbolizma. Galeb v letu nedvomno predstavlja svobodo, lahkotnost in povzdigovanje, morda tudi rast. Ta simbolizem, kije verjetno nekoliko bolj razumne narave, dejansko krepi in nadgrajuje prvobitno impresijo, ki jo ponuja podoba krajine.
Kljub nekaterim tehničnim nepolonostim, ki so vsekakor v kratkem roku odpravljive, se zdi predvsem konceptualna postavitev razstave zelo spodbudna. Avtorica vsekakor išče dokončno poetiko, pa vendar se vsaj na trenutke zdi, da jo je že tu pa tam na platnu ali papirju našla. In to je se kako pomembno.
Potrebno se je zavedati pomena, ki ga ima slikarstvo v današnji družbi. Potrebno je prisluhnit ustvarjalcem, saj nam cesto povedo lepe verze vrisane in vslikane z barvami v platno. Slikarstvo pa je balzam za vse na duše utrujene od vsakdanje ihte, uveljavljanja, načelnosti, slabe komunikacije in problemov. Lepo in koristno je torej prisluhniti Avtorici Jani Peric in njenim slikam, njenemu intimnemu svetu prikazanemu preko simbolizma domačega lokalnega okolja sečovlejskih Solin.

Besedilo je napisal akademski slikar Simon Bolčič.