Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini (1792–1868) je v prvi polovici 19. stoletja najbrž veljal za najpopularnejšega skladatelja. Na Dunaju je zasenčil celo Beethovna in Schuberta, zato ne preseneča, da so o njem in njegovem delu še v času življenja krožile številne anekdote. Predvsem so ga zaznamovali kot zelo produktivnega ustvarjalca, ki komponira veliko »enako zvenečih oper«, ob enem pa se bolj zanima za francosko kuhinjo kot za glasbeno ustvarjanje. Wagner je o njegovih operah na primer dejal, da »kdor pozna eno, pozna vse«. Dejstvo je, da je Rossini komponiral zelo veliko in hitro. Nekaj oper je nastalo celo v dveh do štirih tednih. Zato si je pogosto “izposojal” kakšen odlomek ali točko iz svojih prejšnjih del. Tudi znamenita uvertura k Seviljskemu brivcu je bila izvirno namenjena drugima operama. Kljub temu velja njegov Seviljski brivec (1816) za vrh in hkrati veličasten sklep opere buffe, nekoč izjemno popularne zvrsti. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in še danes učinkuje enako privlačno kot nekoč ter je hkrati eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih vsega sveta se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih. Delo je namreč privlačno tudi zaradi elokventne partiture, ki sledi razvoju dogodkov ter interakciji vlog skozi številne nepričakovane preobrate v zgodbi, kar ustvarja močno estetsko povezanost med zgodbo in njeno glasbeno pripovednostjo.

Vsebina:

Grof se ponovno poskuša vrniti v Rozinino hišo, tokrat preoblečen v učenca don Basilia. Izmisli si zgodbo, da je učitelj glasbe Don Basilio nevarno zbolel in ga bo nadomestil pri glasbenem pouku. Povsem zdrav don Basilio prav tako pride k Bartolu, zato mora Figaro poskrbeti za ugoden razplet nastale situacije. Don Basilio uspe prišepniti Don Bartolu, naj zoper grofa Almavivo uporabi premeteno orožje – laž! Skupaj celo uspeta prepričati Rozino, da se Almaviva z njo le igra ter jo prepričata, da privoli v možitev s svojim skrbnikom. Ko se ponoči Almaviva s Figarovo pomočjo vrne v Rozinino hišo, da bi skupaj pobegnila, ga doleti grenko presenečenje – njegova ljuba se mu zoperstavi. Toda Figarove iznajdljivost se še enkrat izkaže in vsi nesporazumi so srečno rešeni v veliko zadovoljstvo obeh zaljubljencev.

Zasedba

Rosina: Rebeka Pregelj

Conte: Uroš Dolsek

Figaro: Lovro Korošec, Taesung Kim

Berta: Anja Šinigoj

Bartolo: Marko Mandir

Basilio: Tomaž Štular

conductors:

Carolina Cerezo Dávila

Daniel Perpiñán

Georgy Vasilenko

Giovanni Pasini

Pio Iozzi

Sergey Galaktionov

Tilen Draksler

Vstopnina:20€

Za člane: 17€