V Izolo prihaja najhitreje govoreči Ptujčan, ki je pisan kakor mavrica – eden in edini – TADEJ TOŠ.

Toš se v svojih šovih posmehuje in norčuje tudi iz najbolj resnih situacij v življenju – to je po njegovem mnenju eden od načinov, s katerim se je moč ubraniti pred avtomatizacijo in brezčutno robotizacijo življenja.
Toševe predstave so ruska ruleta za vse, ki se znajdejo na prizorišču, nikoli se ne ve, kdaj in kje bo padlo ter po kom. Njegov svojevrstni smisel za humor (ptujski) je običajno sprejet odprtih rok – oster in pisan kot mavrica, v glavnem pa nekje med romantično ironičnim in nesramno ciničnim; naslonjen na primitivnost in vulgarnost človeške biti..