MESEČNIK .doc
12. maj - 5. junij 2017
BORIS BENČIČ & DUŠAN MILAVEC

Letos bi izolski umetnik Boris Benčič praznoval 60. rojstni dan. Našega »enfante terrible-a« se bomo spomnili s tremi razstavami in filmom.

Program:

Galerija Insula – Benčičeve risbe ter slike, ki jih je ustvaril za film in gledališče, fotografije iz življenja umetnika

Galerija Alga – prejemnik nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, Benčičev prijatelj in sodelavec, scenograf Dušan Milavec

Plac Izolanov – Benčičevi plakati in ovitki za plošče

 


Minilo je petnajst let od smrti Borisa Benčiča. Umetnika, ki ga Izola še danes pogreša, saj je njegova ekstrovertirana, skoraj ekscesno šokantna, ekshibicionistična pojavnost in delovanje specifično opredelila čas in prostor v katerem smo oziroma živimo. Radi se spominjamo našega »enfante terrible-a«, ki je v lastni boemski drži plodno razvijal svoje delo na področju slikarstva, pa tudi filma, fotografije, videa in scenografije.  Njegovo figuralno, naturalistično, realistično slikarstvo je bilo v sami biti uporniško. Morda že v smislu »novega realizma«,  »neo-iluzionizma«, hiperrealizma, ki je v začetku sedemdesetih let predstavljajo nekakšno nasprotje takrat globoko etabliranemu abstraktnemu akcionizmu, verjetno pa tudi predvsem zaradi izbora provokativnega prizora, ki ga je avtor precej pogosto odkrival na robnem področju erotičnega in tako predstavljal medčloveške relacije. Slikarska bravura in metjejsko znanje, pa ste bili le del Benčičeve veličine. Benčič je znal pristopiti k posamezniku,  »prodrl« je  v duše ljudi in njegova drznost in neposrednost je le zrcalo nas, naših slabosti, stisk, trpljenj, pa tudi brezskrbnega užitka, radosti, veselja.

Slednje morda najbolj neposredno najdemo ravno v njegovih risbah. Tu gre za droben segment ustvarjalnega dela umetnika, vendar segment v katerem odkrivamo vse pomembne značilnosti in vsebine, ki opredeljujejo njegovo umetnost.

Benčič je bil v svojem delu vedno zelo fabulativen, pripoveden. Nikoli se ni izogibal resničnemu. V vseh njegovih slikah so protagonisti realni ljudje, njegovi prijatelji, osebe s katerimi je delil določene odnose. Povsod lahko odkrivamo portrete, avtoportrete, ki so pravzaprav psihološke študije, ki asociativno odpirajo zapletene relacije umetnikove čustvenosti, občutljivosti do osebnega. Benčič je v svojem delu izviral iz lastne notranjosti, obravnaval predvsem medsebojne, medčloveške odnose in se izkazal bolj intimnega, kakor bi skozi njegovo večno ekscesno delovanje lahko videli. Skozi navidezno ekspresivnost, natančneje ekspresivnostforme, je bil Benčič znotraj, »v sebi« precej liričen.

Skratka Benčičeva zgodba je zgodba o umetniku, človeku brezmejne ustvarjalne – libidalne energije in moči, ki je bil nenehno agilen, ekskluziven, ekstrovertiran, a hkrati instinktivno realen, intimno poln. To zgodba o bitki s svetom, bitki s samim seboj, bitki z lastnim jazom.

Razstava, ki povezuje avtorjevo delo na področju risbe, slikarstva, scenografije, grafičnega oblikovanja in filma odkriva Benčičev karakter. Veliko pompoznost v zunanji formi, ki jo je z invetivno lahkoto genialno obvladal v vsaki situaciji, v notranjosti  pa intimno ozadje, preproste želje in spoznanja.

Dejan Mehmedovič

Boris Benčič

Rodil se je 13. marca 1957 v Kopru. Leta 1974 nadaljuje šolanje na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Med leti 1975 in 1979 študira na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri prof. Emiliu Vedovi. Leta 1983 začne sodelovati s TV Koprom – Capodistria z vrsto dokumentarnih in igrano-animiranih filmov. Po letu 1985 sodeluje z vrsto gledališč, tako amaterskih kot profesionalnih, v Sloveniji kot scenograf. Po letu 1990 sodeluje pri slovenskih celovečernih filmih kot likovni svetovalec, slikar ali oblikovalec grafične opreme. Po dolgi in težki bolezni umre v izolski bolnišnici 10. maja 2002.

Samostojne razstave (izbor)

1974    Izola – Kulturni dom
1977    Koper – Galerija Loža (z Romildo Pustetta)
1979    Koper – Galerija Loža, Benetke; Treviso: perfomans Preverjanje slike
1980    Ljubljana – Galerija Škuc
1981    Poreč – Galerija Narodnog sveučilišta, Koper – Galerija Meduza
1982    Ljubljana – Galerija DSLU, Celje – Likovni salon
1986    Koper, Izola, Piran, Skopje: Krog
1987    Skopje, Umag – Galerija Dante
Izola – Kulturni dom: Komar
Koper – Galerija Loža: Kričanje v steno
1988    Koper – DID
1991    Izola – Galerija Insula, Portorož – Avditorij, Ljubljana – K4
1995    Maribor – Galerija Media Nox
1996    Izola – Galerija Insula, Caracas (Venezuela) – Galerija Dorians
1999    Gorica (Italija) – Galleria d’arte Il Mulino: Eva in Eve, Izola – Galerija Insula, Koper – Titov trg: Konec sveta
2001    Maribor – Razstavni salon Rotovž, Koper – Kavarna Loža
2002    Koper – Pretorska palača in Izola – Galerija Insula: Intimnost, Ljubljana – Galerija Spomeniškovarstvenega centra, Izola – Galerija Alga
2006    Koper – Galerija Loža: Retrospektiva

Nagrade in priznanja

1973    Diploma za filme Blazna jabolka, Kot kriminalka, Beg, Brez veze in Nekoč bo bolje na republiškem Srečanj najmlajših filmskih ustvarjalcev v Zagorju ob Savi
1974    Nagrada za animirano-eksperimentalni film Obisk v Piranu na Zvezni reviji YU filma v Novem Sadu, 1. nagrada za film In memoriam na 1. srečanju mladih kinoamaterjev Slovenije
1976    2. nagrada za animirani film Prisotnost na 3. OSFAF v Skopju, Bronasta medalja za kolekcijo na 4. mednarodni odprti razstavi fotografije Koštabona ‘76
1977    3. nagrada na 12. mednarodnem slikarskem Ex temporu v Piranu
1978    Zlata medalja za kolekcijo na 2. mednarodnem bienalu kombinirane fotografije Koštabona ‘78, 1. nagrada za risbo na razstavi Ars Histriae VI
1979    3. nagrada na Ex tempore dell’amicizia 79 v Rovinju, Odkupna nagrada Jugobanke na likovni koloniji Grisia v Rovinju
1980    1. nagrada za risbo na razstavi (skupaj z Jasno Maretić) Ars Histriae VII, 1. nagrada na 15. mednarodnem slikarskem Ex temporu v Piranu, 2. nagrada slovenskega izbora na razstavi Fotografija petih dežel
1985    Zlata ptica za slikarstvo
1986    1. nagrada na slikarskem Ex temporu v Rogaški Slatini
1987    Priznanje Metoda Badjure z diplomo za režijo filma Copy na Tednu domačega filma v Celju
1988    Priznanje za scenarij in režijo filma Copy na YU Festivalu animiranega filma v Titogradu (Podgorica)
1991    Nagrada z diplomo za scenografijo v predstavi Pierre de     Marivaux: Zmagoslavje ljubezni (PDG Nova Gorica), skupaj z Dušanom Milavcem, na Borštnikovem srečanju v Mariboru
1996    Odkupna nagrada na 31. mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu
1998    Odkupna nagrada na 33. mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu
1999    Odkupna nagrada na 34. mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu
2003    Prejme Posthumno priznanje Občine Izola za ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju

 

Dušan Milavec

Dušan Milavec se je rodil leta 1950 v Postojni, v otroštvu se je preselil v Koper, kjer je nadaljeval osnovno šolo in pridobil gimnazijsko izobrazbo. Šolanje je nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer živi in ustvarja še danes.

Že med študijem je kot samostojni grafični oblikovalec sodeloval s številnimi pomembnimi naročniki tistega obdobja, kot so Astra, Avtotehna, Smelt, Slovenija Avto, Banka Koper, Radio Študent, ljubljanski Jazz festival in mnogimi drugimi.

Scenografijo je spoznal leta 1982 pri televizijski nadaljevanki in filmu Strici so mi povedali, pri katerem je sodeloval z  scenografom Mirkom Lipužičem. Do danes je ustvaril je več kot petdeset scenografij za celovečerne, kratke in televizijske filme ter televizijske serije in scenografije za več kot 130 reklamnih TV filmov.

Deloval je tudi na področjih likovno‐prostorskega ustvarjanja: z gledališko scenografijo ter s postavitvijo muzejskih zbirk in razstav: Galerija Spomeniško varstvenega centra Ljubljana (več kot 60 postavitev), postavitev stalne razstave v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka, Trenta, ter številne druge.

Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel številne najvišje domače in tuje nagrade: na Festivalu slovenskega filma v Portorožu štirikrat vesno za filmsko scenografijo (Pokrajina št. 2, Cirkus Columbia, Oči, a lahko jaz šofiram?), film Nikogaršnja zemlja Danisa Tanovića je leta 2002 prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Prejel je več kot šestdeset nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih, za gledališko scenografijo dve Borštnikovi nagradi (Zmagoslavje ljubezni, Odrska utvara) ter dve nagradi na Festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu (Dialog med prostitutko in klientom, Družinske zgodbe).

Leta 2016 je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Iz obrazložitve: ”Dušan Milavec je v zgodovini slovenskega filma s svojim oblikovanjem filmske scenografije pustil tako pomemben in neizbrisen pečat, da že skoraj 35 let predstavlja nosilni steber slovenskega filmskega ustvarjanja. Uspešno je sodeloval s številnimi domačimi in tujimi režiserji. Njegov opus zajema izredno veliko število naslovov, žanrsko različnih filmov, ki so prejemali nagrade doma in po svetu … Z izjemnim občutkom za vizualno k svojemu delu pristopa s posebnim estetskim in obrtniškim čutom. Njegovo delo ostaja neprecenljivo za številne generacije bodočih filmskih scenografov, ki jih je nesebično navduševal in uvedel v srž filmskega ustvarjanja. Z nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo slovenska filmska stroka izkazuje spoštovanje Dušanu Milavcu za njegovo neprecenljivo in vrhunsko ustvarjanje.”

 

Sodelovanje Benčič-Milavec

FILMI

TRIANGEL, 1991
režija: Jure Pervanje

SRČNA DAMA, 1991
režija: Boris jurjaševič

GLEDALIŠČE

KROKAR, 1991
režija: Janez Pipan

ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI, 1991 (Borštnikova nagrada za scenografijo)
režija: Janez Pipan

STELLA, 1992
režija: Janez Pipan

DOMAČI UČITELJ, 1992
režija: Janez Pipan

GLORIJA, 1992
režija: Janez Pipan

KOT ME TI HOČEŠ, 1993
režija: Janez Pipan

 

Org.: CKŠP Izola, Galerija Insula, Plac Izolanov

Zahvala:
družina Benčič, Dušan Milavec, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski center, Viba film, S.K.O.M., Špela Trošt, Radovan Čok, Boris Jurjaševič, Mileva Sovdat, Jaka Jeraša, tednik Mandrač, Mef in NOB, KUD Gledališče STEPS Izola in vsi, ki so prispevali.

 

Ob priložnosti smo izdelali posebne razglednice, poštni žig in znamko z videom.

< nazaj


GALERIJA ALGA
Kristanov trg 1,
6310 Izola

T +386 (0)5 641 84 39
m +386 (0)51 394 133
e galerija@center-izola.si

URNIK
Ponedeljek, petek 10.00-12.00
Torek, sreda, četrtek 17.00-19.00
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto

 

KOLEDAR
< september 2019 >
POTOSRČEPESONE
      1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30      
Poglej vse prireditve
Vstopnice

 

GALERIJA ALGA Kristanov trg 1, 6310 Izola
e
galerija@center-izola.si
m +386 (0)51 394 133 m +0386(0) 70 894 788
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek :
10.00 – 12.00
ponedeljek, sreda in petek: 17.00 – 19.00
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto

Art kino ODEON Izola
Ulica prekomorskih brigad 4, 6310 Izola
e info@odeon.si
m +386 (0)51 396 283
Pol ure pred projekcijo
Julij, avgust: zaprto

KULTURNI DOM IZOLA

Ulica oktobrske revolucije 1, 6310 Izola

V uri pred prireditvijo

Ostale lokacije:

Blagajna lokacije

V uri pred prireditvijo

ARHIV RAZSTAV

Prijavite se na E-obvestila in bodite tako na tekočem z dogajanjem.

Prijavi se zdaj

PRIJAVA NA E-OBVESTILA

S prijavo se strinjate s splošnimi pogoji prejemanja E-obvestil.

×

HVALA

Vaša prijava je bila uspešna.

×