V Izolo se vrača IZIS, iniciativa mlajše generacije obalnih umetnikov in kulturnih producentov, ki si želi predstaviti svoje ustvarjanje širši publiki in prinesti v Izolo napreden in kakovosten glasbeni ter umetniški program. Lokalno skupnost bo zadnji petek in soboto v decembru oblil val kulturnih dogodkov:

26.12.
Zavod Riiba, Kristanov trg (tržnica)
14.00 – 18.00 delavnica Theremidi Orchestra
20.00 – 22.00 Otvoritev Zavoda RIIBA

26.12.
galerija Alga, Kristanov trg
20.00 – 22.00 Otvoritev razstave Ples možganov

27.12.  
Kulturni dom Izola
18.00 – 20.00 Otvoritev fotografske razstave Dean Verzel: Anatomija zamrznjene geneze in video projekcija projekta Nuna/Papež.

27.12.  
Art kino Odeon Izola
vstopnina: 8 €
20.00 – 21.00 Prerformans Luka Prinčič
21.00 – 22.00 JUNEsHELEN + IZLAND

Theremidi Orchestra je skupina devetih posameznikov in posameznic, ki ustvarja v urejenem zvočnem kaosu.
http://wiki.ljudmila.org/Theremidi_Orchestra_(sl)
Udeleženke in udeleženci delavnic bodo sami zaspajkali eno izmed treh naprav (Theremini 4011, Touch Tone, Micronoise) za proizvajanje hrupa, ki jih je orkester zasnoval po principu odprtokodne strojne opreme in oblikovanja. Naprave delujejo na upornost telesa v elektronskem vezju in se odzivajo na svetlobo, dotik ali motnje v elektromagnetnem polju. Po končani delavnici se bodo skupaj z ansamblom združili v 20-minutno zvočno improvizacijo.
Udeležba na delavnici je brezplačna, cena za material pa znaša 22€.
Število udeleženk in udeležencev delavnice je omejeno na 15 oseb.
Predhodne najave na: theremidi.orchestra@gmail.com

Ples možganov je nevro-umetniški projekt, ki vzpostavlja most med znanostjo in umetnostjo. Osnova zanimanja je razlika v vizualizaciji aktivnosti v odnosu do izhodiščne uglašenosti glasbe, ter možnosti vizualne interpretacije čutnega doživljanja in nadaljnje raziskovanje novih načinov povezovanja različnih medijev. Tako predstavlja projekt Ples možganov zgolj prvi korak v smeri resnega raziskovanja umetniškega doživljanja zvoka in problematiziranja dihotomij znanost-umetnost, kultura-natura, slušno-vidno, manko-presežek, subjektivnost-objektivnost.
Za konec leta in na prehodu v 2015 bomo Ples možganov predstavili v galeriji Alga v Izoli, v sklopu te pa bo predstavljen projekt, rezultati prvih zajemov in interpretacij možganskih odzivov izbranih udeležencev. Tokrat bo prvič predstavljenih vseh dvajset individualiziranih plakatov, ogledati si bo mogoče nastajanje projekta in izvedbo zajemov podatkov, premierno pa bomo predvajali tudi glasbeno podlago, ki je bila osnova za različne odzive udeleženk in udeležencev.
http://plesmozganov.si

V Kopru živeči Dean Verzel je vizualni umetnik, ki deluje od konca 80′ let prejšnjega stoletja, najprej kot pobudnik skupine Konstruktor, ki zasnuje pojekta Homo Carnifex (1989) in Terapia Provocatoria (1990), kasneje kot konsrtuktor ambientalnih instalacij Zmagoslavje smrti, T. O. D. – Od knjige do kozmične izkušnje (1994) in Zid (2000). Skupaj z Goranom Bertokom izvedeta performans Sveti križ, Zažig strunjanskega križa (2002), ki ga Verzel, tokrat samostojno, ponovi leta 2012. V tem času ustvari projekte Aqua Vita et Mors, Anatomija zamrznjene geneze in Nuna/Papež, pri katerih za nastanek končne fotografije v velike ledene bloke zamrzuje najprej zlate ribice, potem roki, s katerimi reinscenira Michelangelovo poslikavo Sikstinske kapele, nazadnje pa iz para glav ustvari figuri nune in papeža, projekt pa je zaradi kriminalistične preiskave ostal nedokončan.
Videozapis priprave in dela na projektu Nuna/papež in fotografije s projekta Anatomija zamrznjene geneze bodo po razstavi Primirska likovna umetnost: nek drug pogled 1990-2013 prikazani in razstavljeni na letošnjem festivalu IZIS.
Vse obiskovalce razstave Anatomija zamrznjene geneze in projekcije videoposnetka projekta Nuna/Papež opozarjamo, da dela lahko vsebujejo prikaze izjemne groze, ki bi lahko bili za občutljive posameznike neprimerni. Z namenom zaščite občutljivih posameznikov bo potencialna škodljivost vsebine označena na vhodu v razstavni prostor, ki bo nedostopen za naključne obiskovalce. Prav tako bo razstava omejena na čas predstavitve. V svojem uvodnem govoru bo Karlo Hmeljak podal svoje videnje razstavljenih del, pri čemer se bo naslovil tudi na občutljivost vsebin in izpostavljenost gledalca.

Luka Prinčič je glasbenik, zvočni oblikovalec in intermedijski umetnik. Od srede 90-ih piše glasbo, ustvarja zvočno umetnost, nastopa in oblikuje inter-medije na različne načine. Specializiran je za računalniško glasbo, razvejane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za live art in video, in eksperimente z digitalnimi mediji.
“Razpoke vmesnika II: Metal” je v živo izvedena avdio-vizualna kompozicija, v kateri se sinhronizirano zlivajo hitre gibljive slike z ritmičnim prepletom hrupa, nizkih frekvenc in digitalnih klikov. V temi kinodvorane in skozi medsebojno amplifikacijo vizualnega in zvočnega je doživetje kompozicije izredno fizično in potopitveno. Ritmično pulziranje nizkih in visokih frekvenc se zliva z vizualnim gibanjem.
video izsek: https://vimeo.com/99513775
foto galerija: http://goo.gl/Zd9Fw2

JUNEsHELEN je pevka, producentka in raziskovalka zvoka v nenehnem razvoju. Umetniško ime odkriva svet za kuliso vidnega, razčlenja dva pola prisotna v njeni biti, ki se velikokrat borita med seboj. Dve ženski, dve popolni nasprotji, obe del celote. JUNEsHELEN v sebi nosi globji pomen. Je prispodoba za večno odkrivanje sebe, borbo med svetovi v človeškem umu, razpetost misli, zunanje podobe ter notranjih občutij, močne prezence, ki se na trenutke izgublja v čustvenih fuzijah. Notranja dvojnost sporoča notranji dialog dveh žensk, ki živita v njej in jo silita k razvoju in umetniškem izražanju. Sprejema ju za svoji, kot del sebe. Vsaka je malo svoja in malo od druge, a brez druge nista popolni, celoviti, skoraj ne obstajata.
Prisluhnite na povezavi SOUNDCLOUD/juneShelen.

Način, na katerega Izland (Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav) tvori svoje vizualne pokrajine, je v svojem temelju dokaz za nezadostnost kakršnegakoli dualizma ob razumevanju optične izkušnje, ki smo ji ob njunem delu izpostavljeni. Klasifikacije tipa: analogno/digitalno, realno/virtualno, konkretno/abstraktno, sprevržeta in gledalcu omogočita, da ni potrebno izbrati, saj je oboje vsebovano znotraj singularnosti zaznanega. Podobe, ki smo jim priča, in nas osupnejo s svojo neverjetnostjo, merijo na točno tisto komponento vidnega, ki ji lahko rečemo čudenje, saj za zabeleženo sprva ne najdemo referenčne opore. Od tod tudi lepota, od tod definicija vizije (vidna zaznava brez stvarne podlage), saj videnega ni mogoče umestiti v nek znan register. Vsaj dokler se ob gledanju ne pojavijo določeni elementi, malenkostne nepravilnosti, ki nek delec vidne površine lahko umestijo v horizont predmetnega. Bodisi je to mehurček zraka na gibljivih raznobarvnih gladinah bodisi prašni delec, ki tone čez polje slike in nam zato priča o prostoru, ki ga gledamo, kot o nečem tekočem. V tej razpoki vizije, se izkušnja še poglobi, gledanje in mišljenje sta zdaj izzvana; gledalec se zaloti pri poskusu, da bi razumel, saj postane jasno, da je vsaka od teh pokrajin utemeljena v snovnosti, da konstrukcija vizij izhaja iz nečesa materialnega, da je znotraj teh prostorov vsebovano nekaj, kar staplja opozicije in gledalcu upodobi svet, ki je hkrati neverjeten, a tukajšnji, ki je nepoznan, a ne tuj, ki je, skratka, lep in mogoč. Karlo Hmeljak
Oglejte si na povezavi VIMEO/izland.

Organizatorji festivala: Kid PiNA, CKŠP Izola, Izland, RIIBA